17 september 2017

Pot v vesolje – nekoč in danes

Na seznamu stvari, ki smo si jih želeli in nameravali ogledati, je bil tudi vesoljski center Kennedy Space Center.
Nahaja na otočku Merrit Island, ki je z mostom povezan s celino. Od tod je pred skoraj 50 leti človek poletel na Luno, center pa je polno aktiven še danes.
Ob prihodu so nas najprej povabili na avtobus
in nas prepeljali po kompleksu mimo stavbe, kjer sestavljajo rakete v pokončnem stanju (tretja največja enonastropna stavba na svetu),
mimo izstrelišča in mimo goseničarja za prevoz raket iz stavbe, kjer nastanejo, do izstrelitvene ploščadi.
Na sredi kompleksa smo izstopili in si v centru za obiskovalce ogledali razstavljeno raketo Saturn V (prav takšna je nesla astronavte na Luno),
originalni komandni center, v katerem so lansirali Apollo 11
in nekaj drugih eksponatov.
Po ogledu nas je avtobus odpeljal nazaj proti izhodu, kjer imajo še dvorane za predvajanje filmov, dvorane s simulacijami in trgovino s spominki – seveda.

Na obali nasproti otoka Merrit Island leži manjši kraj Titusville, ki pa je po duši zelo povezan z vesoljem in astronavti. Ob vodi smo naleteli na vesoljski spominski park, kjer imajo spominske plošče z odtisi rok vseh astronavtov, ki so v različnih odpravah leteli v vesolje.
V tem parku z obale v morje štrli precej dolg lesen pomol, s katerega se v daljavi vidi izstrelišče
in na tem pomolu smo dva večera pred odhodom opazovali še izstrelitev rakete Minotaur 4 – nepričakovano smo izvedeli, da bodo izvedli lansiranje, malo smo se pozanimali, in ko smo dobili informacije o uri in lokaciji, smo na obali in na pomolu počakali na ... še eno stvar, ki je šla na »wow« seznam.

In ker smo bili na pomolu tako daleč od obale in svetlobe, smo bili deležni še ene stvari za »wow« seznam – vrhovi valov in voda ob lesenih nosilcih pomola so bili na površini pokriti z modrim bioluminiscentnim planktonom. Kaj takega smo vsi v živo videli prvič, za fotografiranje pa nismo imeli prave opreme.

Se nadaljuje