29 januar 2018

Izkupiček

gledanja tekem rokometnega prvenstva.
Po zadnjem štetju: deset.
Še v "razsutem" stanju, ker sem šivanje načrtovala za finalno tekmo, potem pa so se plani spremenili, in bodo žogice pač morale počakati na svoj finale (enkrat čisto neplanirano, v zadnji minu- sekundi, tik pred tem, da bodo šle za darilo. Itak.).

Poleg kompletnih jih je začetih še nekaj.
Ker se to, da bi naredila šest trakcev z isto volno od začetka do konca, zgodi samo, če odidem od doma s to eno samo volno.

:)

Nataša

26 januar 2018

Prva hobotnica

Pred slabim mesecem sem naletela na Projekt Hobotnica - "del mednarodnega projekta, kjer iz bombažne preje kvačkamo terapevtske hobotnice za nedonošenčke."

Oblika in namen kvačkanih hobotničic sta me navdušila, navodila sem našla na spletu, poiskala sem pravo prejo in se takoj lotila prve. Malo je trajalo, da sem jo dokončala - pa ne zato, ker bi jo bilo težko nakvačkati, ampak ker so na vrh seznama stvari za opravit prišle druge stvari, potem pa sem rabila še kar nekaj poguma/časa/preizkušanja, da sem hobotnici izdelala oči in usta, s katerimi sem bila zadovoljna.
In potem je kar klicala k navihanemu poziranju :)

Še jih bo. Delati jih nameravam sama, pa tudi v dobri družbi - že nekaj časa se poigravam z idejo organiziranja srečanj "Ročna dela za dobra dela", kjer bi pletli, kvačkali in še kako drugače izdelovali izdelke za dobrodelne namene.
Projekt Hobotnica bo na vrsti že v februarju!

Nataša

01 januar 2018

Kot že nekajkrat do zdaj

... ob približno istem času - veselje na okenskih policah

Po silvestrskem štetju - 27 odprtih cvetov

in 53 popkov.

Pa še nekaj novih cvetnih stebel se prebija na plano.

In potem jih vse naložim na mizo in jim dam za "nazdravit" :)

In naredimo eno gasilsko

:)

Nataša

31 december 2017

Za celo leto listkov

Ideja se je glasila:
"This January, why not start the year with an empty jar and fill it with notes about good things that happen.Then, on New Year's Eve, empty it and see what awesome stuff happened that year."
(Zakaj ne bi letos januarja leta začeli s praznim kozarcem in ga polnili z zapisi o dobrih stvareh, ki se zgodijo preko leta. Na silvestrovo kozarec izpraznite, preberite zapise in videli boste, kako imenitno leto je bilo.)
Opravljeno. Tokrat sem listke pisala samo jaz.
Presenečenje uspelo 100%
Sem vprašala, če bi še ponovili.
So rekli, da ja.

Sem vprašala, če bomo vsi pisali listke.
So rekli: Kar ti daj, tebi gre super!
:)

Nataša

30 december 2017

Ni ne vem kako veliko

... ampak nekaj pa mi jih je le uspelo obkljukati v letošnjem letu.
Vmes je bilo še nekaj Pattersonovih, kar tako, na hitro, nekatere celo v avdio izvedbi, ampak spodnje pa so vse vredne omembe. Sicer so "prekaljenim" bralcem večinoma znane že nekaj časa, jaz pa sem do njih pač prišla letos.



Seznam neprebranih pa je še vedno zelo dolg in se še vedno samo daljša.
Ker se - vsaj v svojem odraslem delu življenja - pač še vedno ne znam/uspem toliko odmakniti/odklopiti/umiriti, da bi mi uspelo bolj redno in učinkovitejše kljukanje...

Nataša

29 december 2017

Ko ti vreme pokvari ... Prago

Pred koncem leta smo si namislili še en mini izlet v Prago.
Ker smo jo vsi že vsaj enkrat obiskali (vsak zase) in bili takrat nad njo navdušeni, smo se izleta in pohajkovanja po mestu vsi veselili.
Pa nam jo je tokrat pač zagodlo vreme.

Od začetka:
v Prago smo prispeli proti večeru, se nastanili v hotelu in z avtom odpeljali v center.
Vožnja po centru in parkiranje vsaj relativno blizu glavnih znamenitosti starega dela mesta je precejšnja pustolovščina. Nekako nam je uspelo najti parkirišče, od katerega smo imeli dobre pol ure hoje po ulicah in trgih do Karlovega mostu. Nakupili smo nekaj spominkov, nekaj sladkarij, se med ostalimi turisti sprehodili čez most in nazaj in pofotografirali, kolikor se je v temi pač dalo.


Naslednje jutro smo se zbudili v sneg!!! Čez noč je zapadlo vsaj 10 cm snega in ni kazalo, da bi nehalo.
Ker je bil to naš edini dan, ki smo ga še v celoti nameravali preživeti v Pragi, smo se odpravili proti mestu. Nabavili smo celodnevne vozovnice za mestni promet (metro, tramvaje in avtobuse). Vozovnica za 24 ur stane 110 kron (4,40 eur) in omogoča vožnjo po vseh progah. Metro nas je prijetno presenetil - vstopna mesta v sistem podzemne železnice na prvi pogled niso ravno zaupanja vredna (precej stara oprema, umazanija), tekoče stopnice in peroni pa so presenetljivo prostorni in čisti, vlaki so pogosti, dovolj veliki in hitri.

Ko smo izstopili v bližini praškega gradu, smo ugotovili, da se je sneg spremenil v dež, a to ni odvrnilo ljudi, ki so v dveh 100-metrskih vrstah čakali na vstopnice za ogled grajskega kompleksa. Mi smo se odločili, da smo letos že čisto zares dovolj čakali v vrstah za znamenitosti :D

Zato smo se sprehodili do prve tramvajske postaje - nameravali smo se malo voziti naokrog in si mestno jedro ogledati s tramvaja. Ampak! Ko zunaj dežuje, se seveda več ljudi pelje s tramvajem. In vse šipe so zarošene, če že ne blatne. Tako da nismo skozi okna videli prav ničesar in smo izstopili na prvi naslednji postaji, ki je bila na srečo čisto na bregu Vltave. Pri pticah.

Sprehodili smo se po nekaj ulicah mimo znamenite pivnice
in ozko ozke uličice
do Karlovega mostu,
kjer je bila kljub dežju nepopisna gneča.
Prebili smo se na drugo stran, še malo hodili po mestu, nato pa smo se z metrojem odpeljali nazaj v naš kvart in popoldan in večer preživeli na suhem in toplem.

Naslednji dan, ko smo se vračali proti domu, nas je celo pot spremljalo bleščeče sonce...

- - -

Če odmislim slabo voljo zaradi vremena, je bilo pri vsem skupaj pozitivno naslednje:
- malo smo spremenili okolje,
- kljub temu, da sem večino časa fotoaparat morala skrivati pred dežjem, sem uspela ujeti nekaj ne-popolnoma-sivih-in-umazanih-in-žalostnih fotk
- večer, ki smo ga preživeli v hotelu, sem izkoristila za to, da sem na en mah prebrala Wonder (Čudo),
- nabavili smo nekaj spominkov in našli še nekaj last-minute darilc
- in na poti sem imela čas, da sem zaključila in sestavila drugo rundo prepletenčic.


Nataša